Less Is More

Te dni veliko razmišljam o Facebooku. Tako kot smo pred časom razmišljali o tem, kako priti čimvišje med iskalne rezultate v iskalniku Google, moramo sedaj upravljavci spletnih mest razmišljati, kako to kar počnemo čimbolj učinkovito povezati s Facebookom.

Ena izmed stvari, ki jih lahko naredi vsak lastnik spletne strani ali kateregakoli biznisa je, da poskuša na predstavitveno stran na Facebooku pridobiti čimveč oboževalcev (”fanov”). Mi smo z Mojvideom kar dobro zastopani, saj jih imamo preko 16.000. Ampak pridobiti oboževalce je ena zadeva, kaj z njimi početi na dolgi rok in kako z njimi komunicirati pa povsem druga in pogosto tukaj marsikomu zmanjka domišljije.

PopTV-jeva strategija za oddajo Slovenija ima talent se mi zdi dober primer uporabe Facebooka za komunikacijo z oboževalci. V istem času, ko poteka oddaja na TV, uredniki na Facebook strani v živo posodabljajo status s katerim sporočajo, kdo trenutno nastopa. Njihovi oboževalci lahko takoj komentirajo nastop posameznika v oddaji in izvedo, kaj o nastopajočem menijo drugi. Hkrati so za vsakega nastopajočega naredili še svoj profil in v trenutku se gledalci lahko uvrstijo med oboževalce nastopajočega.

Na PopTV se zavedajo, da mnogo internetnih uporabnikov hkrati uporablja oba medija: TV in Internet (v ZDA občasno kar 59%) in poskušajo to obrniti sebi v prid. Upam, da jim bodo z inventivnimi pristopi na Facebooku sledila še druga slovenska podjetja.

Eden izmed oglaševalskih modelov, ki ga spletni založniki ponujajo potencialnim oglaševalcem, je tudi terminski. Na primer: zakup zgornje pasice na vseh podstraneh za 1 teden stane toliko in toliko. Resda sta najbolj uporabljena modela cena na ogled in cena na klik, a kljub temu presenetljivo veliko število založnikov ponuja ta model.

Ta model je popolnoma zgrešen, saj ne upošteva osnovne prednosti, ki jo spletno oglaševanje ponuja pred drugimi mediji, to je plačilo oglaševanja glede na učinek.

Taka tabela ne pove oglaševalcu, kaj bo za to oglaševanje dobil. En teden na spletni strani je lahko zelo relativna stvar. Koliko prikazov se bo realiziralo? Kakšen doseg se bo ustvaril? Koliko klikov bo dobil? Oglaševalec v naprej težko predvidi, kaj za njega pomeni prisotnost na nekem mestu v časovnem obdobju. To se lahko le oceni, pa mnogi založniki niti tega ne znajo. Obenem pa vemo, da lahko število prikazov in obiskov na spletni strani v različnih časovnih obdobjih zelo niha, saj je odvisno od marsičesa, tudi od vremena. Še posebej je nihanje obiska pogosto pri manjših spletnih straneh in ravno te najpogosteje uporabljajo ta model oglaševanja.

Za dodatek pa se najdejo še nekateri založniki, ki napišejo, da “se bo vaša pasica izmenjevala največ še z dvema pasicama” v rotaciji.

Ja halo. Če se izmenjuje z oglaševalčevo še ena pasica, se bo realiziralo polovico manj prikazov, če pa dve, bo dobil le eno tretjino zakupljenega prostora za dano ceno. Oglaševalec mora tako upati, da založnik v istem časovnem obdobju ne bo sposoben prodati svojega oglasnega prostora še komu, da bo dobil največ za svoj denar.

Zakaj se torej ukvarjati z vsem tem, če lahko oglaševalec enostavno plača le tisto, kar res dobi. Terminski model zakupa spletnega oglaševanja je zgrešen.

Naš portal Igre123.com je izmed vseh naših portalov najbolj na udaru konkurence. To gre pripisati njegovi popularnosti (obiskuje ga preko 300.000 različnih uporabnikov mesečno) in dejstvu, da je beseda “igre” neprestano med najbolj iskanimi besedami v iskalnikih in marsikdo v tem vidi svojo priložnost.

Vsak teden se namreč pojavi kak nov portal z igrami in nam poskuša odvzeti nekaj uporabnikov. S tem ni nič narobe in proti temu nimamo ničesar pripomniti, konkurenca pač. Manj navdušeni pa smo nad tem, da poskušajo nekateri zlorabljati naše ime (ki je mimogrede zaščiteno pri Uradu za intelektualno lastnino) in na ta način zavajajo uporabnike. Ampak tudi tega smo že navajeni.

Odkar pa smo uvedli možnost komentiranja posameznih iger se soočamo tudi z novo obliko boja, to je s spamom. Lastniki spletnih strani se včlanijo kot uporabniki in v komentarjih reklamirajo svoje portale. Gre sicer za klasičen spam.

Pred dnevi so se po portalu pojavili taki komentarji:

Komentarje smo izbrisali in ukinili uporabniški račun. In naslednji dan se je pojavil nov uporabniški račun in zopet enaki komentarji. Zopet smo ga izbrisal in ko se je zadeva ponovila tretjič, smo malo raziskali zadevo.

Portal Brezplačne igre je v lasti Najdi.si. Pregled ip naslova s katerega je prišel komentar, lepo pokaže, da so nas spamali kar iz podjetja Najdi.si.

Ne bi rad delal prevelikega cirkusa okoli tega, ker gre verjetno bolj za osamljen primer obupanega najdijevega zaposlenega, ker mu projekt z igrami nikakor ne uspe. Ampak malo pa me vseeno skrbi za prihodnost slovenskega interneta, če se bodo največji spletni založniki pričeli ukvarjati s spamom.

Eden izmed načinov zaslužka za spletnega založnika je, da na svojo stran postavi googlove Adword tekstovne oglase. Na slovenske spletne strani sicer to sploh ni dovoljeno, pa vendar najdemo primere.

In kako si založniki pomagajo, da bi bili oglasi bolj klikani in da bi več zaslužili? Najbolj učinkovito je, če uporabnik oglas zamenja za vsebino. Eden izmed nedvomno prepovedanih in moralno spornih primerov je naveden spodaj; podobnih primerov pa sem med spletnimi založniki videl že mnogo.

Tak način zaslužka ne samo da škodi oglaševalcu, temveč škodi tudi internetni panogi kot celoti, zato se ga NE poslužujte, saj si na dolgi rok pljuvate v lastno skledo.

Politične kampanje navadno zbežijo mimo mene. Tokratna je pritegnila mojo pozornost - ne s programi in veljaki, temveč z načinom posredovanja sporočil v tistem delu, ki se odvija na spletu. Slovenske politične stranke so v letošnjo tekmo za naše glasove prvič opazno vključile tudi splet. Pa so bile dovolj iznajdljive, spretne in prilagodljive?

Virusni marketing àla Zares

Stranka Zares je na svojo spletno stran zapisala: “Imeli bomo le eno samo objavo našega televizijskega oglasa, ki bo zares nekaj posebnega. Stranka ZARES - nova politika bo pretežni del sredstev, ki smo jih sprva nameravali nameniti za televizijsko oglaševanje, namenila za reševanje stiske prizadetih v nedavnih hudih ujmah na ptujskem in v Pomurju.”

Obljube so se držali - bistvene sestavine oglasa so jasno sporočilo, ki ga podaja popularen, a še vedno malce alternativen glasbenik. Tudi izbira žanra je dobra, saj rap ta trenutek verjetno med vsemi prenese največ družbene angažiranosti. Pomembno je tudi, da spot nosi idejo, ki je globlja od denimo konkurenčnih lepih mladih oči ali neustrašnih men in black.

Kaj so dosegli? Ta “samo enkrat” predvajani TV spot je na spletu doživel velik odziv. Danes, tri dni po objavi, o njem že pišejo mnogi blogerji (Had, Pigac, Zelenik ... ), na Youtube ima že preko 18.000 ogledov, na Vimeo preko 5.000 tisoč; o njem se govori na forumih (Mobisux, Ringaraja, 24ur.com); objavili so ga na številnih portalih (Žurnal24, Izklop, Vest.si, Drugi Dom). Na strankini spletni strani ima veliko komentarjev. Zares je s širitvijo kampanje na splet znatno razširil krog potencialnih volivcev in učinkoviteje porabil svoj denar. Dosegli so, kar si želi vsak oglaševalec. Da se o njih govori in piše in da se za to čim manj plača.

Ideja o spotu je zaokrožila tudi po elektronski pošti - sam sem prejel tole različico, kjer je pošiljatelj pri posredovanju pripisal: “Politična prepričanja gor ali dol … če se ti zdi vredno, pošlji naprej.”

Izgubljene priložnosti

Stranke bi splet za svojo promocijo lahko mnogo bolje izkoristile kot so ga. Glede na pretekla leta je sicer opazen premik naprej pri spletnih straneh, ki so vsebinsko in oblikovno mnogo bogatejše. Skoraj vse strani že ponujajo možnost dvosmerne komunikacije z volilci in volilkami v obliki komentarjev, vendar pa bi lahko komunikaciji posvetili še več pozornosti (na primer: klepetalnice, neposredni pogovori s politiki, odgovori na najbolj pogosta vprašanja volilcev, video konference, interaktivne predstavitve programov). Več je tudi klasičnega spletnega oglaševanja v obliki spletnih pasic in tekstovnih oglasov.

Prav gotovo bi stranke mnogo bolje lahko izkoristile spletne skupnosti. Sam sem član več kot petih, pa me skoznje nobena od političnih strank ni poskušala niti nagovoriti, kaj šele prepričati s svojim programom. Škoda, kajti tovrstne servise uporablja vedno več uporabnikov. Za primer: vsako od skupnosti Mojvideo.com in Genspot.com mesečno obišče 300.000 različnih slovenskih uporabnikov, pa se stranke tam skorajda niso pojavile, kljub temu da oba servisa omogočata predstavitev na vse mogoče načine. Naj omenim še, da so popolnoma pozabile tudi na Myspace, ki je med slovenskimi uporabniki interneta najbolj poznano spletno omrežje. Vsak četrti slovenski uporabnik interneta je član vsaj ene spletne skupnosti, ki združujejo predvsem mlade. Te je na druge načine praviloma težko nagovoriti.

Še najdlje so stranke segle na družabnem omrežju Facebook, pa še tam so zgolj skreirale svoje profile, ki imajo premalo “prijateljev” in članov, so mrtvi, slabo komunicirajo in niso dovolj interaktivni. Enako velja za osebne profile političnih veljakov - lahko so vaši prijatelji, s katerimi pa je težko ali nemogoče razpravljati.

Virusni marketing, ki ga je izpeljala stranka Zares (in ki jo je stal okoli 20.000 EUR), bi si gotovo lahko privoščila tudi katera izmed zunajparlamentarnih strank, da bi s svojimi idejami opozorila nase. Prav tako bi lahko izkoristili spletne skupnosti, ki pravzaprav brezplačno nudijo prostor za predstavitev.

Sicer pa še ni prepozno. Če imaš dobro idejo, z nje spot zadovoljive kakovosti lahko narediš zelo poceni in izjemno hitro. Če se bo uporabnikom interneta zdel vreden pozornosti, bodo pošiljatelja nagradili ali kaznovali s pozornostjo svetlobne hitrosti. Upam, da nas do 19. septembra, dokler bo trajala predvolilna komunikacijska mrzlica, čaka še kakšno podobno presenečenje.

Dober oglasni strežnik je zelo pomemben tako za oglaševalca kot tudi za spletnega založnika. Na naših portalih trenutno vodimo 26 oglasnih kampanj (to so plačljive oglasne kampanije, izmenjave oglasnega prostora, interne izmenjave in kampanije neprodanih oglasnih zmogljivosti) in brez preglednega sistema bi bilo to zelo težko vse skupaj nadzirati.

Za distribucijo oglasov uporabljamo iPromov oglasni strežnik AdServer. V preteklosti smo uporabljali razne Opensource oglasne aplikacije, vendar pa se nobena izmed njih ne more primerjati z iPromovim strežnikom. Ta omogoča mnogo bolj natančno ciljanje uporabnikov, poleg tega pa tudi vse bolj popularno video oglaševanje in celotno podporo za vse napredne oblike oglaševanja po standardih IAB.

Zakaj to pišem? Opažam, da zelo veliko slovenskih portalov sploh ne uporablja nobenega oglasnega strežnika ali pa uporabljajo slabe različice. Slab oglasni strežnik pomeni slabo oglaševanje, kar je slabo za oglaševalca. Dober oglasni strežnik (in poznavanje njegove uporabe !) lahko drastično izboljša učinke oglaševanja, saj oglaševalec z natančnejšo distribucijo oglasov kaže ciljnemu občinstvu le tiste oglase, ki so jim namenjeni. Z drugimi besedami: oglaševalec ne meče stran prikazov, kar pomeni učinkovitejše oglaševanje. Za založnika pa to obenem pomeni boljšo izkoriščenost oglasnega prostora in posledično večji zaslužek.