Less Is More

Ko smo na novo predstavili portal Mojnet.com na Hrvaškem, je bila njegova obiskanost enaka 0. Počasi pa smo uspeli privabiti nekaj članov, ki so pričeli dodajati vsebine, ki so pomembne za hrvaške internetne uporabnike. Obiskanost portala lepo raste, predvsem na račun iskalnikov. Zaradi tega, ker uporabniki sami dodajajo vsebine, ki so v tistem trenutku zanimive in aktualne tudi za druge uporabnike, se portali vedno bolj in bolj borijo za tako imenovani user generated content.

Spodnji graf kaže število uporabnikov, ki nam jih pošilja Google. Iz grafa je razvidno, da več vsebine prinese več uporabnikov.

To poudarajam zato, ker sem videl že ničkoliko primerov odlične promocije, pa zanič vsebine.
Če se torej trudite s promocijo nove spletne strani, razmišljajte več o dobri in relevantni vsebini in malo manj o oglaševanju. Z dobro vsebino vas uporabniki danes najdejo sami.

Po uspešni slovenski zgodbi s portalom Mojvideo.com smo se odločili, da poskusimo z njim tudi izven naših meja. Prva različica portala Mojvideo.com je hrvaški Mojnet.com. Mojnet.com je pozicioniran kot spletna skupnost, ki združuje video, slike, bloge in druženje. Prav multifunkcionalnost jo razlikuje tako od ostalih hrvaških portalov z zabavno vsebino kot od slovenske različice, ki temelji predvsem na videu. Testna verzija portala na Hrvaškem deluje dva tedna in kaže, da jo bo do konca novembra uporabljalo približno 50.000 uporabnikov mesečno, kar je 15 odstotkov dosega, kot ga ima matični portal. Ocenjujem, da bo hrvaški portal v roku enega leta dosegal 200.000 uporabnikov mesečno.

Naš portal Igre123 je verjetno najbolj obiskana spletna stran za online igre v Sloveniji. Mesečno jo obišče med 150.000 in 200.000 različnih uporabnikov. Njen uspeh gre pripisati predvsem dolgoročnemu in trdemu delu, enostavnosti in preglednosti, pa tudi uspešni optimizacije besede “igre” za iskalnike. Stran je namreč med prvimi zadetki, če v iskalnik Google ali Najdi, vpišete besedo “igre”.

Že dve leti, odkar portal obstaja, sem priča poplavi raznih igralnih spletnih strani. Najdi.si namreč redno ponavlja, da so “igre” med najbolj iskanimi poizvedbami med slovenskimi internetnimi uporabniki, zato marsikdo razumljivo poskusi priti do deleža tega kolača. Zelo veliko primerov je, ko domači webmojstri kupijo že kar narejeno spletno stran, jo na hitro poskusijo zoptimizirati za besedo “igre” in s tem uspeti v iskalniku. Večina takih primerov je neuspešnih, saj iskalniki uspešno prepoznavajo klone splošnih skript in se ne menijo zanje. Take strani se hitro pojavijo, pa tudi hitro izginejo.

Marsikdo pa poskusi tudi z drugo strategijo. Ker je beseda “igre123″ postala zelo iskana, se poskušajo navezati na našo znamko. Tako nastajajo spletne strani, ki besedi “igre” in “123″,  vpisujejo v meta oznake, zakupujejo domene, kreirajo linke, poddomene poimenujejo igre123.nekaj.com, v naslov in opis strani dajejo tovrstne oznake in poskušajo pridobiti zmedene uporabnike. Tudi na Hrvaškem imamo spletno stran igre123.net, ki je zelo uspešna in kopiranje se pojavlja tudi tam.

Veliko spletnih založnikov smo obvestili, da gre za intelektualno lastnino in da naj besede s spletne strani umaknejo. Mnogi so jih, nekateri pa zadeve preprosto ignorirajo. Vsak tak nam ukrade nekaj obiskovalcev, ki po pomoti zaidejo na lažno spletno stran, vendar pa nam občutnejše škode sicer ne naredijo. Tako smo dosegli, da so webmojstri dosedaj zaprli štiri spletne strani, iz treh pa umaknili oznake. Preostalih se bomo še lotili.

Vsem, ki poskušate z uporabo besede “igre123″ zaslužiti na naš račun pa sporočam, da trik ni v hitri optimizaciji spletne strani in hitrem navezovanju na našo uveljavljeno znamko, temveč uspeh bazira na dolgoročnem in trdem delu z uporabniki. Zato vam svetujem, da svoj čas namenite čemu bolj produktivnemu in ne onesnažujete spleta po nepotrebnem.

Politične kampanje navadno zbežijo mimo mene. Tokratna je pritegnila mojo pozornost - ne s programi in veljaki, temveč z načinom posredovanja sporočil v tistem delu, ki se odvija na spletu. Slovenske politične stranke so v letošnjo tekmo za naše glasove prvič opazno vključile tudi splet. Pa so bile dovolj iznajdljive, spretne in prilagodljive?

Virusni marketing àla Zares

Stranka Zares je na svojo spletno stran zapisala: “Imeli bomo le eno samo objavo našega televizijskega oglasa, ki bo zares nekaj posebnega. Stranka ZARES - nova politika bo pretežni del sredstev, ki smo jih sprva nameravali nameniti za televizijsko oglaševanje, namenila za reševanje stiske prizadetih v nedavnih hudih ujmah na ptujskem in v Pomurju.”

Obljube so se držali - bistvene sestavine oglasa so jasno sporočilo, ki ga podaja popularen, a še vedno malce alternativen glasbenik. Tudi izbira žanra je dobra, saj rap ta trenutek verjetno med vsemi prenese največ družbene angažiranosti. Pomembno je tudi, da spot nosi idejo, ki je globlja od denimo konkurenčnih lepih mladih oči ali neustrašnih men in black.

Kaj so dosegli? Ta “samo enkrat” predvajani TV spot je na spletu doživel velik odziv. Danes, tri dni po objavi, o njem že pišejo mnogi blogerji (Had, Pigac, Zelenik ... ), na Youtube ima že preko 18.000 ogledov, na Vimeo preko 5.000 tisoč; o njem se govori na forumih (Mobisux, Ringaraja, 24ur.com); objavili so ga na številnih portalih (Žurnal24, Izklop, Vest.si, Drugi Dom). Na strankini spletni strani ima veliko komentarjev. Zares je s širitvijo kampanje na splet znatno razširil krog potencialnih volivcev in učinkoviteje porabil svoj denar. Dosegli so, kar si želi vsak oglaševalec. Da se o njih govori in piše in da se za to čim manj plača.

Ideja o spotu je zaokrožila tudi po elektronski pošti - sam sem prejel tole različico, kjer je pošiljatelj pri posredovanju pripisal: “Politična prepričanja gor ali dol … če se ti zdi vredno, pošlji naprej.”

Izgubljene priložnosti

Stranke bi splet za svojo promocijo lahko mnogo bolje izkoristile kot so ga. Glede na pretekla leta je sicer opazen premik naprej pri spletnih straneh, ki so vsebinsko in oblikovno mnogo bogatejše. Skoraj vse strani že ponujajo možnost dvosmerne komunikacije z volilci in volilkami v obliki komentarjev, vendar pa bi lahko komunikaciji posvetili še več pozornosti (na primer: klepetalnice, neposredni pogovori s politiki, odgovori na najbolj pogosta vprašanja volilcev, video konference, interaktivne predstavitve programov). Več je tudi klasičnega spletnega oglaševanja v obliki spletnih pasic in tekstovnih oglasov.

Prav gotovo bi stranke mnogo bolje lahko izkoristile spletne skupnosti. Sam sem član več kot petih, pa me skoznje nobena od političnih strank ni poskušala niti nagovoriti, kaj šele prepričati s svojim programom. Škoda, kajti tovrstne servise uporablja vedno več uporabnikov. Za primer: vsako od skupnosti Mojvideo.com in Genspot.com mesečno obišče 300.000 različnih slovenskih uporabnikov, pa se stranke tam skorajda niso pojavile, kljub temu da oba servisa omogočata predstavitev na vse mogoče načine. Naj omenim še, da so popolnoma pozabile tudi na Myspace, ki je med slovenskimi uporabniki interneta najbolj poznano spletno omrežje. Vsak četrti slovenski uporabnik interneta je član vsaj ene spletne skupnosti, ki združujejo predvsem mlade. Te je na druge načine praviloma težko nagovoriti.

Še najdlje so stranke segle na družabnem omrežju Facebook, pa še tam so zgolj skreirale svoje profile, ki imajo premalo “prijateljev” in članov, so mrtvi, slabo komunicirajo in niso dovolj interaktivni. Enako velja za osebne profile političnih veljakov - lahko so vaši prijatelji, s katerimi pa je težko ali nemogoče razpravljati.

Virusni marketing, ki ga je izpeljala stranka Zares (in ki jo je stal okoli 20.000 EUR), bi si gotovo lahko privoščila tudi katera izmed zunajparlamentarnih strank, da bi s svojimi idejami opozorila nase. Prav tako bi lahko izkoristili spletne skupnosti, ki pravzaprav brezplačno nudijo prostor za predstavitev.

Sicer pa še ni prepozno. Če imaš dobro idejo, z nje spot zadovoljive kakovosti lahko narediš zelo poceni in izjemno hitro. Če se bo uporabnikom interneta zdel vreden pozornosti, bodo pošiljatelja nagradili ali kaznovali s pozornostjo svetlobne hitrosti. Upam, da nas do 19. septembra, dokler bo trajala predvolilna komunikacijska mrzlica, čaka še kakšno podobno presenečenje.

Splet postaja vedno močnejši medij in s tem spletne strani in portali zanimivo blago. V svetu lahko dnevno beremo o nakupih/prodajah spletnih podjetij. Pa pri nas?

V Sloveniji je tega dogajanja bolj malo …

Še najbolj je pred časom odmevala prodaja iskalnika Najdi.si (in njegovih podružnic v tujini), za katerega 75% delež je Telekom Slovenije odštel 8,55 milijona Evrov. Mnogi so takrat menili, da je Telekom iskalnik preplačal, saj naj bi v bližnji prihodnosti z njim pometel Google in od iskalnika Najdi.si ne bo ostalo nič.

Za Najdi.si sta se pred tem zanimali tudi podjetji CME (ki je lastnik največje slovenske komercialne televizije POP TV) in avstrijsko založniško podjetje Styria (lastnik Žurnala in Žurnala24). Slednje je nato kupilo del podjetja Megaklik, ki upravlja portala Bolha.com in Napovednik.com. Cena? Poslovna skrivnost.

Enaa.com, največja spletna trgovina v Sloveniji, je marca 2007 kupila spletni imenik in časopis Slowwwenia.com, podatkov o ceni ni, verjetno pa ni bila pretirana. Drugih primerov, vsaj večjih, jaz pri nas ne poznam.

… in še skok k sosedom … Hrvaška

Ena izmed prvih prodaj je bila prodaja Blog.hr, še danes enega najbolj obiskanih hrvaških spletnih portalov; 76% delež je bil glede na današnji uspeh prodan za skromnih 5 mio kun (700.000 EUR).

Pred kratkim je slovenski sklad tveganega kapitala Poteza ventures vložil 850.000 EUR v hrvaški nepremičninski iskalnik GoHome.hr, ki ga nameravajo klonirati po vseh evropskih državah.

Prodan je bil tudi 51% delež video portala Natelki.net (neka različica Youtube), ki jo je kupilo podjetje Europapress Holding, ki sicer upravlja z mnogo tiskanimi in spletnimi mediji.

AdriaMedia je lani kupila Croportal, so pa pred časom pokupili že celo vrsto hrvaških spletnih medijev.

Britanski konglomerat Daily Mail and General Trust Group (DMGT) je kupil portal MojPosao in postal strateški partner še drugih portalov (KupiProdaj!, CentarNekretnina, 4Kotača), ocenjuje se, da je bil posel vreden 40 mio kun, čeprav se zdijo te neuradne številke pretirane.

Trader Media East (TME) je pred dobrim letom dni kupila portal Posao.hr. Za 70% delež portala so neuradno plačali med 3 in 5 mio kun.

Poslovni.hr ocenjuje, da so štiri najbolj aktivna podjetja (Adria Media, Central European Media Enterprises (CME), Daily Mail and General Trust Group (DMGT) in Trader Media East (TME)) za svoje nakupe na Hrvaškem do sedaj porabili okoli 14 mio EUR.

Zdi se, da je na hrvaškem trgovina na spletnem področju precej bolj živahna. Hkrati pa tudi, da so najboljši spletni portali na hrvaškem že v rokah večjih medijskih hiš. Morda lahko tudi pri nas v bližnji prihodnosti pričakujemo nekaj podobnega.

P.S. Saša Pelko, direktor Izklop.com je v intervjuju omenil, da po njegovi oceni znaša vrednost Izklopa, upoštevajoč njegovo statistiko, nekje med 1.5 in 2 milijona evrov, a da je v Sloveniji malokdo pripravljen plačati tak znesek.

Opažam, da domači mediji najraje pišejo o tujih spletnih straneh - tako pogosto zasledimo zapise o Facebooku, Googlu, Yahooju, Youtube in podobnih velikanih. Le redko pa zasledimo novice o domačih spletnih projektih. Še specializirani mediji, ki so nekoč pisali o računalnikih, potem pa se je razvil internet in ga sedaj hočeš nočeš morajo umestiti v svoj koncept, se novic o domačem spletu branijo. Kot da skoraj polovica slovencev vsak dan ne uporablja slovenskih spletnih strani.

Domače spletne medije imamo, ne sicer svetovnega ranga, imamo pa lokalne, manjše, specializirane. In med njimi je nekaj dobrih, ki bi si zaslužili malo promocije in s tem večjih možnosti, da bi pridobili kakšen oglaševalski euro. S tem bi tudi podprli razvoj spletnega založništva pri nas, kar pa bi moralo biti v interesu vseh.

In zakaj je temu tako? Nekateri trženjski mojstri menijo, da je razlog v tem, da ima že vsak slovenski medij tudi svojo lastno spletno stran in zaradi tega ne želi “reklamirati” drugih. Ta argument v večini primerov ni posebej smiseln, saj imajo mediji predvsem novičarske spletne strani, ki pokrivajo splošno vsebino in jim specializirani spletni mediji niso zaresna konkurenca. Poleg tega vsakdo uporablja kopico spletnih strani in ne samo ene. Drug razlog pa naj bi se skrival v lenobi novinarjev in nepoznavanju področja spletnega založništva. Ker novinarji nimajo pojma o tematiki niti ne znajo preveriti informacij, ki jih prejmejo v sporočilih za medije, zato raje ziheraško in ležerno prepisujejo članke iz tujine in agencij, ti pa pišejo večinoma o večjih projektih.

Navkljub zgoraj napisanem pa nekaj kritike leti tudi na založnike, saj očitno ne uspemo prepričati medijev, da so naše spletne zgodbe uspešne in zanimive.

Če ste spletni založnik preko statistik obiskanosti zagotovo spremljate, od kod prihaja največje število vaših uporabnikov. Iskalniki običajno predstavljajo večji delež prometa. Na naših portalih ni nič drugače.

Zanimivo pa je pogledati, kateri iskalnik pošilja bolj kakovostne uporabnike. Na naših najbolj obiskanih portalih zmaga iskalnik Najdi.si; saj se uporabniki, ki nam jih pošlje slovenski iskalnik, dlje časa zadržijo na portalih in si ogledajo večje število podstrani kot uporabniki, ki nam jih pošlje Google. Povprečen Najdijev uporabnik si na primer na Mojvideo.com ogleda dve podstrani več in ostane prisoten minuto dlje kot povprečen Googlov uporabnik.

Na podlagi tega podatka bi lahko sklepali, da je potrebno usmeriti več pozornosti v naše pozicije v iskalniku Najdi.si, saj nam pošilja kakovostnejše uporabnike. Vendar pa je pomemben še en parameter - in sicer število uporabnikov, ki pridejo iz določenega iskalnika. Tukaj pa močno zmaga Google, saj nam pošlje dvakrat več uporabnikov kot Najdi.

Vsak iskalnik je torej zmagovalec v nečem - Najdi v kvaliteti uporabnikov, Google pa v kvantiteti.

Tole sem prejel pred dnevi od ekipe Safe-si:

“Ob vse bolj pogostih razpravah in opozorilih o nujnosti varovanja zasebnosti uporabnikov (predvsem mladoletnikov), ki ustvarjajo svoje profile na spletnih straneh za mreženje, smo pri Safe-si pripravili nekaj smernic, za katere priporočamo, da jih tudi vi upoštevate pri implementaciji in nadaljnjem razvoju svoje spletne storitve. Verjamemo namreč, da lahko pomembno prispevajo k brezskrbni in zabavni uporabi družabnih možnosti, ki jih ponujajo strani za mreženje, kot je vaša, in ki so pravzaprav glede na svojo popularnost in družabni potencial za uporabnike ena izmed največjih prednosti današnjega interneta.”

Smernice si lahko prenesete tukaj.

V letu in pol od kar obstaja Mojvideo.com sem lahko opazoval spletno skupnost od njenega rojstva pa vse do danes. Če uporabim splošno izrazoslovje bi lahko rekel, da smo pri vzgoji “otroka” naredili veliko napak, a v glavnem smo uspeli. Naš otrok je sedaj v fazi pubertete, ko se še nekoliko išče, ampak že kaže prve obrise svoje osebnosti.

Če se ukvarjate s spletnimi skupnostmi in se vam dogaja tole:

- uporabniki dajejo predloge za izboljšave,
- uporabniki so aktivni,
- uporabniki so kritični do nenapovedanih sprememb na portalu,
- uporabniki so povezani med seboj in močni,
- uporabniki uporabljajo spletne aplikacije na svoj način,
- uporabniki veliko komunicirajo med seboj,
- uporabniki vabijo druge uporabnike,
- med uporabniki obstaja neformalna hierarhija,
- uporabniki se vse pogosteje vračajo;

potem veste, da vaša skupnost resnično živi in da vam je uspelo.

O tem, kako to doseči, kako dalje in kakšne pasti se pojavljajo pri tem - pa morda kdaj drugič.

Od kar so spletne skupnosti v velikem razmahu beremo, da kljub množici uporabnikov niso posebej dobičkonosne. Z drugimi besedami - ne MySpace, ne Facebook, ne Bebo in tudi drugi še niso našli ustreznega načina, kako od velikega števila uporabnikov tudi čimveč zaslužiti.

MySpace je uspel zaslužiti okoli 6-7$ na uporabnika v enem letu (775 mio$ zaslužka, 115 mio uporabnikov aprila 2008), Facebook pa neuradno manj kot 2$ (150 mio$ zaslužka v letu 2007 in okoli 100 mio uporabnikov januarja 2008). Bebo je imel v letu 2007 20 mio$ prihodkov in 22 mio unikatnih uporabnikov (januar 2008). To lastnikom glede na vložene investicije v projekte ni dovolj in poleg oglaševanja iščejo tudi druge prihodkovne modele.

Tuji investitorji v spletne skupnosti niso zadovoljni z ustvarjenimi zaslužki. Verjamem pa, da bi bili slovenski spletni založniki še kako zadovoljni, če bi nam uspelo iztržiti Myspaceovih 7$ na unikatnega uporabnika.