Less Is More

Politične kampanje navadno zbežijo mimo mene. Tokratna je pritegnila mojo pozornost - ne s programi in veljaki, temveč z načinom posredovanja sporočil v tistem delu, ki se odvija na spletu. Slovenske politične stranke so v letošnjo tekmo za naše glasove prvič opazno vključile tudi splet. Pa so bile dovolj iznajdljive, spretne in prilagodljive?

Virusni marketing àla Zares

Stranka Zares je na svojo spletno stran zapisala: “Imeli bomo le eno samo objavo našega televizijskega oglasa, ki bo zares nekaj posebnega. Stranka ZARES - nova politika bo pretežni del sredstev, ki smo jih sprva nameravali nameniti za televizijsko oglaševanje, namenila za reševanje stiske prizadetih v nedavnih hudih ujmah na ptujskem in v Pomurju.”

Obljube so se držali - bistvene sestavine oglasa so jasno sporočilo, ki ga podaja popularen, a še vedno malce alternativen glasbenik. Tudi izbira žanra je dobra, saj rap ta trenutek verjetno med vsemi prenese največ družbene angažiranosti. Pomembno je tudi, da spot nosi idejo, ki je globlja od denimo konkurenčnih lepih mladih oči ali neustrašnih men in black.

Kaj so dosegli? Ta “samo enkrat” predvajani TV spot je na spletu doživel velik odziv. Danes, tri dni po objavi, o njem že pišejo mnogi blogerji (Had, Pigac, Zelenik ... ), na Youtube ima že preko 18.000 ogledov, na Vimeo preko 5.000 tisoč; o njem se govori na forumih (Mobisux, Ringaraja, 24ur.com); objavili so ga na številnih portalih (Žurnal24, Izklop, Vest.si, Drugi Dom). Na strankini spletni strani ima veliko komentarjev. Zares je s širitvijo kampanje na splet znatno razširil krog potencialnih volivcev in učinkoviteje porabil svoj denar. Dosegli so, kar si želi vsak oglaševalec. Da se o njih govori in piše in da se za to čim manj plača.

Ideja o spotu je zaokrožila tudi po elektronski pošti - sam sem prejel tole različico, kjer je pošiljatelj pri posredovanju pripisal: “Politična prepričanja gor ali dol … če se ti zdi vredno, pošlji naprej.”

Izgubljene priložnosti

Stranke bi splet za svojo promocijo lahko mnogo bolje izkoristile kot so ga. Glede na pretekla leta je sicer opazen premik naprej pri spletnih straneh, ki so vsebinsko in oblikovno mnogo bogatejše. Skoraj vse strani že ponujajo možnost dvosmerne komunikacije z volilci in volilkami v obliki komentarjev, vendar pa bi lahko komunikaciji posvetili še več pozornosti (na primer: klepetalnice, neposredni pogovori s politiki, odgovori na najbolj pogosta vprašanja volilcev, video konference, interaktivne predstavitve programov). Več je tudi klasičnega spletnega oglaševanja v obliki spletnih pasic in tekstovnih oglasov.

Prav gotovo bi stranke mnogo bolje lahko izkoristile spletne skupnosti. Sam sem član več kot petih, pa me skoznje nobena od političnih strank ni poskušala niti nagovoriti, kaj šele prepričati s svojim programom. Škoda, kajti tovrstne servise uporablja vedno več uporabnikov. Za primer: vsako od skupnosti Mojvideo.com in Genspot.com mesečno obišče 300.000 različnih slovenskih uporabnikov, pa se stranke tam skorajda niso pojavile, kljub temu da oba servisa omogočata predstavitev na vse mogoče načine. Naj omenim še, da so popolnoma pozabile tudi na Myspace, ki je med slovenskimi uporabniki interneta najbolj poznano spletno omrežje. Vsak četrti slovenski uporabnik interneta je član vsaj ene spletne skupnosti, ki združujejo predvsem mlade. Te je na druge načine praviloma težko nagovoriti.

Še najdlje so stranke segle na družabnem omrežju Facebook, pa še tam so zgolj skreirale svoje profile, ki imajo premalo “prijateljev” in članov, so mrtvi, slabo komunicirajo in niso dovolj interaktivni. Enako velja za osebne profile političnih veljakov - lahko so vaši prijatelji, s katerimi pa je težko ali nemogoče razpravljati.

Virusni marketing, ki ga je izpeljala stranka Zares (in ki jo je stal okoli 20.000 EUR), bi si gotovo lahko privoščila tudi katera izmed zunajparlamentarnih strank, da bi s svojimi idejami opozorila nase. Prav tako bi lahko izkoristili spletne skupnosti, ki pravzaprav brezplačno nudijo prostor za predstavitev.

Sicer pa še ni prepozno. Če imaš dobro idejo, z nje spot zadovoljive kakovosti lahko narediš zelo poceni in izjemno hitro. Če se bo uporabnikom interneta zdel vreden pozornosti, bodo pošiljatelja nagradili ali kaznovali s pozornostjo svetlobne hitrosti. Upam, da nas do 19. septembra, dokler bo trajala predvolilna komunikacijska mrzlica, čaka še kakšno podobno presenečenje.

Tole sem prejel pred dnevi od ekipe Safe-si:

“Ob vse bolj pogostih razpravah in opozorilih o nujnosti varovanja zasebnosti uporabnikov (predvsem mladoletnikov), ki ustvarjajo svoje profile na spletnih straneh za mreženje, smo pri Safe-si pripravili nekaj smernic, za katere priporočamo, da jih tudi vi upoštevate pri implementaciji in nadaljnjem razvoju svoje spletne storitve. Verjamemo namreč, da lahko pomembno prispevajo k brezskrbni in zabavni uporabi družabnih možnosti, ki jih ponujajo strani za mreženje, kot je vaša, in ki so pravzaprav glede na svojo popularnost in družabni potencial za uporabnike ena izmed največjih prednosti današnjega interneta.”

Smernice si lahko prenesete tukaj.

Od kar so spletne skupnosti v velikem razmahu beremo, da kljub množici uporabnikov niso posebej dobičkonosne. Z drugimi besedami - ne MySpace, ne Facebook, ne Bebo in tudi drugi še niso našli ustreznega načina, kako od velikega števila uporabnikov tudi čimveč zaslužiti.

MySpace je uspel zaslužiti okoli 6-7$ na uporabnika v enem letu (775 mio$ zaslužka, 115 mio uporabnikov aprila 2008), Facebook pa neuradno manj kot 2$ (150 mio$ zaslužka v letu 2007 in okoli 100 mio uporabnikov januarja 2008). Bebo je imel v letu 2007 20 mio$ prihodkov in 22 mio unikatnih uporabnikov (januar 2008). To lastnikom glede na vložene investicije v projekte ni dovolj in poleg oglaševanja iščejo tudi druge prihodkovne modele.

Tuji investitorji v spletne skupnosti niso zadovoljni z ustvarjenimi zaslužki. Verjamem pa, da bi bili slovenski spletni založniki še kako zadovoljni, če bi nam uspelo iztržiti Myspaceovih 7$ na unikatnega uporabnika.