Less Is More

• Facebook ima preko 300 milijonov uporabnikov
• 35 odstotkov slovenskih uporabnikov spleta je včlanjenih v vsaj eno družabno spletno skupnost
• v ZDA so uporabniki 17 odstotkov vsega časa, ki so ga preživeli na spletu, namenili spletnim skupnostim
• vsak dan se pojavi 4 milijone tweetov, od tega jih 20 odstotkov omenja blagovne znamke
• proračun za oglaševanje v spletnih skupnostih se je med avgustoma 2008 in 2009 v ZDA povečal za 119 odstotkov
• na straneh spletnih skupnosti se je julija letos odvrtelo 21,1 odstotkov prikazov vseh spletnih oglasov v ZDA
• 900.000 blog postov se objavi vsak dan, 346 mio ljudi bere bloge
• na Youtube-u si uporabniki vsak dan ogledajo 1 milijardo video posnetkov, vsako minuto dodajo za 20 ur novih video vsebin
• trg virtualnih daril je velik 5.5 milijarde dolarjev
• 92.5 milijonov ljudi je dostopalo do spletnih skupnosti preko mobilnega telefona
• na Flickrju je 4 milijarde slik
• spletne skupnosti so popularnejše od osebne e-pošte

Si katero podjetje sploh še lahko privošči, da s svojimi trženjskimi aktivnostmi ni prisotno v spletnih skupnostih?

Očitno je vse več ljudi pripravljenih plačati za to, da bodo nekomu polepšali dan z virtualnim darilom, ki bo zasijal na njegovem profilu v spletni skupnosti. Gre seveda za “izdelke”, ki v realnem svetu ne obstajajo in so na voljo le v pikslih na računalniškem zaslonu.

Ko je Facebook prvič predstavil virtualna darila, so jih uporabniki kupili več kot 24 milijonov (bila so po 1$). Velika večina Facebookovih daril je kupljenih iz začetka seznama daril, kar kaže na to, da jih kupci ne kupujejo po posebnem premisleku, temveč bolj na hitro in verjetno predvsem za zabavo. Navsezadnje je cena sprejemljiva za marsikoga. Pogosto so na voljo v omejenem številu, hkrati pa dodajajo vedno nova darila in s tem večajo zanimanje med uporabniki.

Prodaja virtualnih dobrin po nekaterih podatkih Facebooku prinaša 10 odstotkov vseh prihodkov, kar že pomeni pomemben delež v strukturi prihodkov. Lightspeed ocenjuje, da Facebook zasluži letno z darili že 35 mio dolarjev. Plačljiva darila je uvedel tudi Hi5. Morda pa je to eden izmed načinov, kako bodo v prihodnosti lastniki bolje vnovčili svoje spletne skupnosti, saj se je do sedaj izkazalo, da se samo s prihodki od oglaševanja v spletnih skupnostih ne bo dalo preživeti.

Celoten trg virtualnih dobrin (ki vključujejo poleg daril tudi nakup virtualnih avatarjev, navideznih pasjih ovratnic, državljanstev, zemlje in še marsičesa) je po sicer starih podatkih vreden 1.5 mia $ letno. Zanima me, kdaj bo kdo na slovenskem spletu pričel služiti s čim podobnim … če sploh kdaj.

Facebook aplikacije so tisti mali programčki in deli strani, ki uporabnikom nudijo razne dodatke. Trenutno jih je že preko 50.000, z njimi pa se ukvarja preko 200.000 razvijalcev. Mnogi menijo, da je Facebook (trenutno svetovno najhitreje rastoče družbeno omrežje), uspelo ravno zaradi teh številnih aplikacij, ki jih nudi uporabnikom.



Morda je bilo v prvi fazi res tako, da so aplikacije navduševale, sedaj pa imam občutek, da je Facebook že zasičen z njimi. Osebno mi gredo na živce neprestani zahtevki za instalacijo aplikacij, ki mi jih pošiljajo moji prijatelji. Nekateri med njimi so manj izkušeni uporabniki in ti praviloma nasedejo na vsako prošnjo za “povej naprej, povabi prijatelje” itd, ki jih aplikacije s pridom izkoriščajo.

In zgleda, da je tudi v splošnem tako, saj 10 najpogosteje uporabljenih aplikacij pobere večino prometa z njimi. Približno 1% najpogosteje uporabljenih aplikacij tako pobere okoli 85% prometa, 2% že 91%, 10% pa 98%. Z drugimi besedami, večina uporabnikov uporablja le po nekaj najbolj običajnih aplikacij.

Spletni založniki, ki imamo družbena omrežja, ob razmišljanju kaj novega ponuditi našim uporabnikom, neprestano vohljamo naokrog, kaj počnejo drugi. Zato se zdi pomembno vedeti, kaj so najbolj uporabljene aplikacije na Facebooku.

Po podatkih O’reilly so najbolj uporabljene Facebook aplikacije:
FunSpace*
Super Wall
Top Friends
Bumper sticker
Owned!
Texas holdem poker
Friends for sale
Are YOU Interested?
Movies
(Lil) Green Patch

Po področjih so v splošnem najbolj uporabljene aplikacije za dating, komuniciranje, objavo fotografij, splošno zabavo in igrice.

*Nekoč Funwall

Politične kampanje navadno zbežijo mimo mene. Tokratna je pritegnila mojo pozornost - ne s programi in veljaki, temveč z načinom posredovanja sporočil v tistem delu, ki se odvija na spletu. Slovenske politične stranke so v letošnjo tekmo za naše glasove prvič opazno vključile tudi splet. Pa so bile dovolj iznajdljive, spretne in prilagodljive?

Virusni marketing àla Zares

Stranka Zares je na svojo spletno stran zapisala: “Imeli bomo le eno samo objavo našega televizijskega oglasa, ki bo zares nekaj posebnega. Stranka ZARES - nova politika bo pretežni del sredstev, ki smo jih sprva nameravali nameniti za televizijsko oglaševanje, namenila za reševanje stiske prizadetih v nedavnih hudih ujmah na ptujskem in v Pomurju.”

Obljube so se držali - bistvene sestavine oglasa so jasno sporočilo, ki ga podaja popularen, a še vedno malce alternativen glasbenik. Tudi izbira žanra je dobra, saj rap ta trenutek verjetno med vsemi prenese največ družbene angažiranosti. Pomembno je tudi, da spot nosi idejo, ki je globlja od denimo konkurenčnih lepih mladih oči ali neustrašnih men in black.

Kaj so dosegli? Ta “samo enkrat” predvajani TV spot je na spletu doživel velik odziv. Danes, tri dni po objavi, o njem že pišejo mnogi blogerji (Had, Pigac, Zelenik ... ), na Youtube ima že preko 18.000 ogledov, na Vimeo preko 5.000 tisoč; o njem se govori na forumih (Mobisux, Ringaraja, 24ur.com); objavili so ga na številnih portalih (Žurnal24, Izklop, Vest.si, Drugi Dom). Na strankini spletni strani ima veliko komentarjev. Zares je s širitvijo kampanje na splet znatno razširil krog potencialnih volivcev in učinkoviteje porabil svoj denar. Dosegli so, kar si želi vsak oglaševalec. Da se o njih govori in piše in da se za to čim manj plača.

Ideja o spotu je zaokrožila tudi po elektronski pošti - sam sem prejel tole različico, kjer je pošiljatelj pri posredovanju pripisal: “Politična prepričanja gor ali dol … če se ti zdi vredno, pošlji naprej.”

Izgubljene priložnosti

Stranke bi splet za svojo promocijo lahko mnogo bolje izkoristile kot so ga. Glede na pretekla leta je sicer opazen premik naprej pri spletnih straneh, ki so vsebinsko in oblikovno mnogo bogatejše. Skoraj vse strani že ponujajo možnost dvosmerne komunikacije z volilci in volilkami v obliki komentarjev, vendar pa bi lahko komunikaciji posvetili še več pozornosti (na primer: klepetalnice, neposredni pogovori s politiki, odgovori na najbolj pogosta vprašanja volilcev, video konference, interaktivne predstavitve programov). Več je tudi klasičnega spletnega oglaševanja v obliki spletnih pasic in tekstovnih oglasov.

Prav gotovo bi stranke mnogo bolje lahko izkoristile spletne skupnosti. Sam sem član več kot petih, pa me skoznje nobena od političnih strank ni poskušala niti nagovoriti, kaj šele prepričati s svojim programom. Škoda, kajti tovrstne servise uporablja vedno več uporabnikov. Za primer: vsako od skupnosti Mojvideo.com in Genspot.com mesečno obišče 300.000 različnih slovenskih uporabnikov, pa se stranke tam skorajda niso pojavile, kljub temu da oba servisa omogočata predstavitev na vse mogoče načine. Naj omenim še, da so popolnoma pozabile tudi na Myspace, ki je med slovenskimi uporabniki interneta najbolj poznano spletno omrežje. Vsak četrti slovenski uporabnik interneta je član vsaj ene spletne skupnosti, ki združujejo predvsem mlade. Te je na druge načine praviloma težko nagovoriti.

Še najdlje so stranke segle na družabnem omrežju Facebook, pa še tam so zgolj skreirale svoje profile, ki imajo premalo “prijateljev” in članov, so mrtvi, slabo komunicirajo in niso dovolj interaktivni. Enako velja za osebne profile političnih veljakov - lahko so vaši prijatelji, s katerimi pa je težko ali nemogoče razpravljati.

Virusni marketing, ki ga je izpeljala stranka Zares (in ki jo je stal okoli 20.000 EUR), bi si gotovo lahko privoščila tudi katera izmed zunajparlamentarnih strank, da bi s svojimi idejami opozorila nase. Prav tako bi lahko izkoristili spletne skupnosti, ki pravzaprav brezplačno nudijo prostor za predstavitev.

Sicer pa še ni prepozno. Če imaš dobro idejo, z nje spot zadovoljive kakovosti lahko narediš zelo poceni in izjemno hitro. Če se bo uporabnikom interneta zdel vreden pozornosti, bodo pošiljatelja nagradili ali kaznovali s pozornostjo svetlobne hitrosti. Upam, da nas do 19. septembra, dokler bo trajala predvolilna komunikacijska mrzlica, čaka še kakšno podobno presenečenje.

Tole sem prejel pred dnevi od ekipe Safe-si:

“Ob vse bolj pogostih razpravah in opozorilih o nujnosti varovanja zasebnosti uporabnikov (predvsem mladoletnikov), ki ustvarjajo svoje profile na spletnih straneh za mreženje, smo pri Safe-si pripravili nekaj smernic, za katere priporočamo, da jih tudi vi upoštevate pri implementaciji in nadaljnjem razvoju svoje spletne storitve. Verjamemo namreč, da lahko pomembno prispevajo k brezskrbni in zabavni uporabi družabnih možnosti, ki jih ponujajo strani za mreženje, kot je vaša, in ki so pravzaprav glede na svojo popularnost in družabni potencial za uporabnike ena izmed največjih prednosti današnjega interneta.”

Smernice si lahko prenesete tukaj.

Od kar so spletne skupnosti v velikem razmahu beremo, da kljub množici uporabnikov niso posebej dobičkonosne. Z drugimi besedami - ne MySpace, ne Facebook, ne Bebo in tudi drugi še niso našli ustreznega načina, kako od velikega števila uporabnikov tudi čimveč zaslužiti.

MySpace je uspel zaslužiti okoli 6-7$ na uporabnika v enem letu (775 mio$ zaslužka, 115 mio uporabnikov aprila 2008), Facebook pa neuradno manj kot 2$ (150 mio$ zaslužka v letu 2007 in okoli 100 mio uporabnikov januarja 2008). Bebo je imel v letu 2007 20 mio$ prihodkov in 22 mio unikatnih uporabnikov (januar 2008). To lastnikom glede na vložene investicije v projekte ni dovolj in poleg oglaševanja iščejo tudi druge prihodkovne modele.

Tuji investitorji v spletne skupnosti niso zadovoljni z ustvarjenimi zaslužki. Verjamem pa, da bi bili slovenski spletni založniki še kako zadovoljni, če bi nam uspelo iztržiti Myspaceovih 7$ na unikatnega uporabnika.