Less Is More

Novembra lani smo prenovili portal Moj-album. Dobre tri mesece za tem opazujem rezultate te prenove. Vse le ni šlo tako gladko kot smo si zamislili in kot je izgledalo na prvi pogled.

Plusi

Da, s prenovo portala se je povečal čas, ki ga preživijo uporabniki na strani, povečalo se je tudi število prikazov na obisk, povečalo se je celokupno število prikazov, vsak dan se včlani precej novih uporabnikov … kar je odlično.

Minus

A se je žal zmanjšal doseg. Analiza pokaže, da je vzrok zmanjšanju dosega zamenjava domene. Pri prenovi smo namreč storili dve zadevi: zamenjali smo domeno iz moj-album.com na mojalbum.com in hkrati še spremenili obliko URL naslovov (iz iskalnikom neprijaznih smo naredili seo friendly URLje).

Že od vsega začetka smo vedeli, da je to tvegano početje, zato smo uredili stvari tako, da če je nekdo kliknil na staro povezavo, ki je shranjena na kaki spletni strani ali v iskalniku, da ta povezava še vedno deluje in te pripelje na pravilno vsebino (na novo domeno in na iskalnikom prijazno stran). Ideja je bila, da se bodo čez čas povezave v iskalnikih posodobile in bo vse lepo in prav.

A žal to nekako ni prepričalo iskalnikov, saj smo izgubili kar 30% dosega. Panika je sicer malo manjša, ker smo izgubili predvsem nekvalitetne uporabnike. Izgubili smo tiste, ki v iskalnik vpišejo neko besedo, pridejo na stran, pogledajo eno ali dve sliki in odidejo. Takih si sicer ne želimo preveč, a jih je vseeno žal.

Kaj je iskalnike tako prizadelo, ne vem. Vem pa, da je zamenjava domene in oblike povezav ZELO tvegano početje, ne glede na to, da urediš vse lepo in prav.

Pred nekaj dnevi smo lansirali prenovljeno spletno stran Mojalbum.com, ki smo jo sicer kupili že v začetku leta, a je zaradi drugih projektov vedno zmanjkalo časa za njeno prenovo. Prenova je potekala več mesecev, lotili pa smo se je tako, da smo obstoječe uporabnike z anketo najprej povprašali s kakšnim namenom sploh uporabljajo portal, nato kaj jih pri obstoječem portalu moti in v nadaljevanju še kaj bi izboljšali oziroma kaj pogrešajo.

Izkazalo se je, da prejšnji lastnik portala z uporabniki zaradi pomanjkanja časa ni veliko komuniciral, zato so uporabniki z veseljem posredovali svoje mnenje - na anketo je presenetljivo odgovorilo več kot 1000 uporabnikov. Najbolj kritične slabosti portala so se v odgovorih ves čas ponavljale, zato jih ni bilo težko odpraviti. V odgovorih smo dobili tudi resnično veliko idej, mnoge izmed njih še čakajo na svojo realizacijo.

Novosti na kratko: nova različica je oblikovno bolj pregledna, pregledovanje slik in albumov je mnogo hitrejše, dodajanje slik je bolj prijazno, uporabniki lahko sedaj komunicirajo med seboj po zasebnih sporočilih, uporabniki lahko slike komentirajo in si jih dodajajo kot priljubljene in še marsikaj.

Mojalbum pred prenovo

Mojalbum po prenovi

 
To je bil sicer naš prvi projekt, pri katerem smo popolnoma prenovili portal in iz starega sistema prenesli le uporabnike in vsebine, vse ostalo pa je novo - do sedaj smo večinoma naše strani le nadgrajevali. Pri prenosu več kot 4 mio slik (1.3 TB podatkov!) in 36.000 uporabniških računov smo se tudi mnogo naučili, naredili kar nekaj napak, a na koncu je rezultat odličen.

 
Statistike kažejo, da smo s prenovo zadeli v polno, čas povprečnega obiska na strani se je namreč povečal iz slabih treh minut pred prenovo na 4 in pol po prenovi, vsak uporabnik pa si v povprečju ogleda 21 podstrani, pred prenovo 10.
 
Naj še povem, da smo v prvih dneh, ko smo lansirali prenovljeno verzijo, uporabnike spodbujali, da povedo svoje mnenje in sporočijo morebitne napake, kar se je na koncu izkazalo za zelo pomembno. Mejli so deževali in nekaj dni smo neprestano in zelo hitro odgovarjali vsem uporabnikom na njihova vprašanja in pripombe, ter hitro popravljali drobne napake. Uporabniki so bili presenečeni nad našo odzivnostjo in odlično pomočjo.
 
Zdaj pa sledi še drug, nič lažji del. Prodaja oglasnega prostora in povrnitev investicije, a to je že druga zgodba.

• Facebook ima preko 300 milijonov uporabnikov
• 35 odstotkov slovenskih uporabnikov spleta je včlanjenih v vsaj eno družabno spletno skupnost
• v ZDA so uporabniki 17 odstotkov vsega časa, ki so ga preživeli na spletu, namenili spletnim skupnostim
• vsak dan se pojavi 4 milijone tweetov, od tega jih 20 odstotkov omenja blagovne znamke
• proračun za oglaševanje v spletnih skupnostih se je med avgustoma 2008 in 2009 v ZDA povečal za 119 odstotkov
• na straneh spletnih skupnosti se je julija letos odvrtelo 21,1 odstotkov prikazov vseh spletnih oglasov v ZDA
• 900.000 blog postov se objavi vsak dan, 346 mio ljudi bere bloge
• na Youtube-u si uporabniki vsak dan ogledajo 1 milijardo video posnetkov, vsako minuto dodajo za 20 ur novih video vsebin
• trg virtualnih daril je velik 5.5 milijarde dolarjev
• 92.5 milijonov ljudi je dostopalo do spletnih skupnosti preko mobilnega telefona
• na Flickrju je 4 milijarde slik
• spletne skupnosti so popularnejše od osebne e-pošte

Si katero podjetje sploh še lahko privošči, da s svojimi trženjskimi aktivnostmi ni prisotno v spletnih skupnostih?

Trenutno prenavljamo spletni portal moj-album.com, ki smo ga kupili pred pol leta. Pri programiranju in prenovi smo se znašli pred dilemo: ali stran prilagoditi za vse brskalnike ali ne.

Težava je namreč v tem, da nove različice brskalnikov delujejo bolj ali manj enako, nekatere starejše različice pa delajo težave. Še posebej problematičen je Internet Explorer verzije 6, saj se obnaša drugače kot drugi - zaradi tega se za prilagoditev izgleda portala za ta brskalnik porabi ogromno programerskega časa.

Problem je, da še vedno veliko uporabnikov uporablja zastareli IE6, razlogov za to pa je več. Na omenjenem portalu recimo 17%. Odločitev je torej: ali tem 17% uporabnikov posvetiti toliko in toliko programerskih ur ali raje ta čas nameniti 83% preostalim uporabnikom in jim ponuditi nove tehnologije, ki jih stari brskalnik ne zmore.

Mi smo se odločili za ukinitev podpore IE6, saj ne želimo, da bi vsi ljudje na maratonu užitkov morali teči tako počasi kot daleč najslabši tekač. Uporabnikom, ki bodo na portal prišli s tem brskalnikom, bomo napisali, da imajo zastarel brskalnik v katerem stvari ne delujejo kot bi morale in da naj ga posodobijo.

Pred časom je ukinitev podpore IE6 po temeljiti analizi napovedal Digg, posredno pa tudi Youtube.

Eden izmed oglaševalskih modelov, ki ga spletni založniki ponujajo potencialnim oglaševalcem, je tudi terminski. Na primer: zakup zgornje pasice na vseh podstraneh za 1 teden stane toliko in toliko. Resda sta najbolj uporabljena modela cena na ogled in cena na klik, a kljub temu presenetljivo veliko število založnikov ponuja ta model.

Ta model je popolnoma zgrešen, saj ne upošteva osnovne prednosti, ki jo spletno oglaševanje ponuja pred drugimi mediji, to je plačilo oglaševanja glede na učinek.

Taka tabela ne pove oglaševalcu, kaj bo za to oglaševanje dobil. En teden na spletni strani je lahko zelo relativna stvar. Koliko prikazov se bo realiziralo? Kakšen doseg se bo ustvaril? Koliko klikov bo dobil? Oglaševalec v naprej težko predvidi, kaj za njega pomeni prisotnost na nekem mestu v časovnem obdobju. To se lahko le oceni, pa mnogi založniki niti tega ne znajo. Obenem pa vemo, da lahko število prikazov in obiskov na spletni strani v različnih časovnih obdobjih zelo niha, saj je odvisno od marsičesa, tudi od vremena. Še posebej je nihanje obiska pogosto pri manjših spletnih straneh in ravno te najpogosteje uporabljajo ta model oglaševanja.

Za dodatek pa se najdejo še nekateri založniki, ki napišejo, da “se bo vaša pasica izmenjevala največ še z dvema pasicama” v rotaciji.

Ja halo. Če se izmenjuje z oglaševalčevo še ena pasica, se bo realiziralo polovico manj prikazov, če pa dve, bo dobil le eno tretjino zakupljenega prostora za dano ceno. Oglaševalec mora tako upati, da založnik v istem časovnem obdobju ne bo sposoben prodati svojega oglasnega prostora še komu, da bo dobil največ za svoj denar.

Zakaj se torej ukvarjati z vsem tem, če lahko oglaševalec enostavno plača le tisto, kar res dobi. Terminski model zakupa spletnega oglaševanja je zgrešen.

V zadnjem času se v zvezi z internetom vse bolj pogosto pojavlja izraz “social” - social web, social media, social marketing itd. In kaj to sploh pomeni?

Wikipedia definira social kot “refers to the interaction of organisms with other organisms and to their collective co-existence, irrespective of whether they are aware of it or not, and irrespective of whether the interaction is voluntary or involuntary“.

Ok, gre torej za interakcije med ljudmi. Vendar pa zgornja opredelitev tistim, ki se ukvarjamo z razvojem spletnih skupnosti, ne koristi najbolje.  Joshua Porter, avtor knjige Designing for the social web je “social” opredelil nekoliko bolj praktično in pravi:

It includes, but certainly isn’t limited to: sharing, feeding, loving, fighting, conversing, friendship, sex, envy, shouting, arguing, betrayal, rumor mongering, gossiping, laughing, crying, providing support, whining, advocating for others, recommending, swearing off.

Če se ukvarjate s spletnim “social” projektom, na primer spletno skupnostjo, je pomembno da poskušate zadovoljiti čimveč zgoraj omenjenih postavk, pa uspeh vašega projekta ne more izostati.

Google je pred nekaj dnevi razvijalcem predstavil novo komunikacijsko orodje Google wave, ki je še v razvojni fazi. Osnovna ideja je združiti več oblik komunikacije na enem mestu. Kar je bilo nekoč e-mail sporočilo se po novem imenuje “wave”, dejansko pa je wave mnogo več kot e-mail.

Nekaj idej:

• wave se obnaša kot email in pogovorni komunikator; zapis je dokument in konverzacija obenem
• odgovor pošiljatelju sporočila je mogoče podati v kateremkoli delu dokumenta in ne le na celotno sporočilo, zaradi tega se znotraj enega sporočila lahko razvije več debat na različnih mestih
• različni deli sporočila so na voljo lahko različnim prejemnikom, več sporočil je mogoče poljubno združevati
• v wave se lahko doda slike, videe, zemljevide, linke in tekste, ki so osebi s katero komunicirate večinoma vidni v realnem času
• dokumente, na primer zapiske s sestanka, lahko urejajo vsi, ki so povabljeni v konverzacijo
• wave je način za komuniciranje večih oseb hkrati v realnem času, ne da bi pri tem prišlo do nereda, saj mogoče spremljati zgodovinski potek konverzacije (rollback)
• še tale zapis na blogu bo lahko postal wave, morebitni komentarji na blog bodo vidni v inboxu avtorja posta in avtorja komentarja, na voljo bodo za komuniciranje brez obiska spletne strani

Še veliko več pa v videu:

Očitno je vse več ljudi pripravljenih plačati za to, da bodo nekomu polepšali dan z virtualnim darilom, ki bo zasijal na njegovem profilu v spletni skupnosti. Gre seveda za “izdelke”, ki v realnem svetu ne obstajajo in so na voljo le v pikslih na računalniškem zaslonu.

Ko je Facebook prvič predstavil virtualna darila, so jih uporabniki kupili več kot 24 milijonov (bila so po 1$). Velika večina Facebookovih daril je kupljenih iz začetka seznama daril, kar kaže na to, da jih kupci ne kupujejo po posebnem premisleku, temveč bolj na hitro in verjetno predvsem za zabavo. Navsezadnje je cena sprejemljiva za marsikoga. Pogosto so na voljo v omejenem številu, hkrati pa dodajajo vedno nova darila in s tem večajo zanimanje med uporabniki.

Prodaja virtualnih dobrin po nekaterih podatkih Facebooku prinaša 10 odstotkov vseh prihodkov, kar že pomeni pomemben delež v strukturi prihodkov. Lightspeed ocenjuje, da Facebook zasluži letno z darili že 35 mio dolarjev. Plačljiva darila je uvedel tudi Hi5. Morda pa je to eden izmed načinov, kako bodo v prihodnosti lastniki bolje vnovčili svoje spletne skupnosti, saj se je do sedaj izkazalo, da se samo s prihodki od oglaševanja v spletnih skupnostih ne bo dalo preživeti.

Celoten trg virtualnih dobrin (ki vključujejo poleg daril tudi nakup virtualnih avatarjev, navideznih pasjih ovratnic, državljanstev, zemlje in še marsičesa) je po sicer starih podatkih vreden 1.5 mia $ letno. Zanima me, kdaj bo kdo na slovenskem spletu pričel služiti s čim podobnim … če sploh kdaj.

Naš portal Igre123.com je izmed vseh naših portalov najbolj na udaru konkurence. To gre pripisati njegovi popularnosti (obiskuje ga preko 300.000 različnih uporabnikov mesečno) in dejstvu, da je beseda “igre” neprestano med najbolj iskanimi besedami v iskalnikih in marsikdo v tem vidi svojo priložnost.

Vsak teden se namreč pojavi kak nov portal z igrami in nam poskuša odvzeti nekaj uporabnikov. S tem ni nič narobe in proti temu nimamo ničesar pripomniti, konkurenca pač. Manj navdušeni pa smo nad tem, da poskušajo nekateri zlorabljati naše ime (ki je mimogrede zaščiteno pri Uradu za intelektualno lastnino) in na ta način zavajajo uporabnike. Ampak tudi tega smo že navajeni.

Odkar pa smo uvedli možnost komentiranja posameznih iger se soočamo tudi z novo obliko boja, to je s spamom. Lastniki spletnih strani se včlanijo kot uporabniki in v komentarjih reklamirajo svoje portale. Gre sicer za klasičen spam.

Pred dnevi so se po portalu pojavili taki komentarji:

Komentarje smo izbrisali in ukinili uporabniški račun. In naslednji dan se je pojavil nov uporabniški račun in zopet enaki komentarji. Zopet smo ga izbrisal in ko se je zadeva ponovila tretjič, smo malo raziskali zadevo.

Portal Brezplačne igre je v lasti Najdi.si. Pregled ip naslova s katerega je prišel komentar, lepo pokaže, da so nas spamali kar iz podjetja Najdi.si.

Ne bi rad delal prevelikega cirkusa okoli tega, ker gre verjetno bolj za osamljen primer obupanega najdijevega zaposlenega, ker mu projekt z igrami nikakor ne uspe. Ampak malo pa me vseeno skrbi za prihodnost slovenskega interneta, če se bodo največji spletni založniki pričeli ukvarjati s spamom.