Zakaj domači mediji pišejo samo o tujih spletnih straneh?

Opažam, da domači mediji najraje pišejo o tujih spletnih straneh - tako pogosto zasledimo zapise o Facebooku, Googlu, Yahooju, Youtube in podobnih velikanih. Le redko pa zasledimo novice o domačih spletnih projektih. Še specializirani mediji, ki so nekoč pisali o računalnikih, potem pa se je razvil internet in ga sedaj hočeš nočeš morajo umestiti v svoj koncept, se novic o domačem spletu branijo. Kot da skoraj polovica slovencev vsak dan ne uporablja slovenskih spletnih strani.

Domače spletne medije imamo, ne sicer svetovnega ranga, imamo pa lokalne, manjše, specializirane. In med njimi je nekaj dobrih, ki bi si zaslužili malo promocije in s tem večjih možnosti, da bi pridobili kakšen oglaševalski euro. S tem bi tudi podprli razvoj spletnega založništva pri nas, kar pa bi moralo biti v interesu vseh.

In zakaj je temu tako? Nekateri trženjski mojstri menijo, da je razlog v tem, da ima že vsak slovenski medij tudi svojo lastno spletno stran in zaradi tega ne želi “reklamirati” drugih. Ta argument v večini primerov ni posebej smiseln, saj imajo mediji predvsem novičarske spletne strani, ki pokrivajo splošno vsebino in jim specializirani spletni mediji niso zaresna konkurenca. Poleg tega vsakdo uporablja kopico spletnih strani in ne samo ene. Drug razlog pa naj bi se skrival v lenobi novinarjev in nepoznavanju področja spletnega založništva. Ker novinarji nimajo pojma o tematiki niti ne znajo preveriti informacij, ki jih prejmejo v sporočilih za medije, zato raje ziheraško in ležerno prepisujejo članke iz tujine in agencij, ti pa pišejo večinoma o večjih projektih.

Navkljub zgoraj napisanem pa nekaj kritike leti tudi na založnike, saj očitno ne uspemo prepričati medijev, da so naše spletne zgodbe uspešne in zanimive.

Kako izgleda vaša spletna stran v besedah?

Wordle iz vaše spletne strani potegne besede, jih uteži in naredi sliko.  Kot nekak miselni vzorec ali pa tag cloud. Iz slike tega bloga je razvidno, da največ govorimo o uporabnikih in iskalnikih. Kar pomembni stvari, kajne?




Kateri iskalnik je boljši - Google ali Najdi.si?

Če ste spletni založnik preko statistik obiskanosti zagotovo spremljate, od kod prihaja največje število vaših uporabnikov. Iskalniki običajno predstavljajo večji delež prometa. Na naših portalih ni nič drugače.

Zanimivo pa je pogledati, kateri iskalnik pošilja bolj kakovostne uporabnike. Na naših najbolj obiskanih portalih zmaga iskalnik Najdi.si; saj se uporabniki, ki nam jih pošlje slovenski iskalnik, dlje časa zadržijo na portalih in si ogledajo večje število podstrani kot uporabniki, ki nam jih pošlje Google. Povprečen Najdijev uporabnik si na primer na Mojvideo.com ogleda dve podstrani več in ostane prisoten minuto dlje kot povprečen Googlov uporabnik.

Na podlagi tega podatka bi lahko sklepali, da je potrebno usmeriti več pozornosti v naše pozicije v iskalniku Najdi.si, saj nam pošilja kakovostnejše uporabnike. Vendar pa je pomemben še en parameter - in sicer število uporabnikov, ki pridejo iz določenega iskalnika. Tukaj pa močno zmaga Google, saj nam pošlje dvakrat več uporabnikov kot Najdi.

Vsak iskalnik je torej zmagovalec v nečem - Najdi v kvaliteti uporabnikov, Google pa v kvantiteti.

Smernice za razvoj varnih spletnih skupnosti

Tole sem prejel pred dnevi od ekipe Safe-si:

“Ob vse bolj pogostih razpravah in opozorilih o nujnosti varovanja zasebnosti uporabnikov (predvsem mladoletnikov), ki ustvarjajo svoje profile na spletnih straneh za mreženje, smo pri Safe-si pripravili nekaj smernic, za katere priporočamo, da jih tudi vi upoštevate pri implementaciji in nadaljnjem razvoju svoje spletne storitve. Verjamemo namreč, da lahko pomembno prispevajo k brezskrbni in zabavni uporabi družabnih možnosti, ki jih ponujajo strani za mreženje, kot je vaša, in ki so pravzaprav glede na svojo popularnost in družabni potencial za uporabnike ena izmed največjih prednosti današnjega interneta.”

Smernice si lahko prenesete tukaj.

Kako do 100$ brezplačnega oglaševanja na Facebooku?

Logirajte se v vaš Facebook račun. Prevzemite Visa Business Network aplikacijo in jo dodajte v svoj profil. Tako kot ostale aplikacije jo lahko izklopite na vseh mestih na vašem profilu, tako da dejansko ni nikjer vidna, prav tako vam ni potrebno izpolniti obrazca, ki se vam pojavi ob prevzemu aplikacije. Po emailu boste avtomatično prejeli kodo za 100$ oglaševanja. Ustvarite oglase, vpišete podatke o svoji kreditni kartici in bonus je vaš.

P.S. Uporaba na lastno odgovornost

Prihranite nam čas - save the developers!

Na spletu poteka kampanija z naslovom Save the developers. Kampanija opozarja, da obstajajo programi, ki razvijalcem spletnih strani zaradi nedodelanosti in hroščev povzročajo sive lase. Posledično razvijalci in založniki porabimo mnogo preveč časa za nepomembne stvari.

save the developers

Trenutno poteka kampanija proti brskalniku Internet Explorer 6.0. Ekipa Mojvideo.com je zaradi slabega in zastarelega brskalnika IE6 porabila številne ure razvoja, saj smo odpravljali napake in prilagoditve, ki se v drugih brskalnikih ne pojavljajo. Glede na to, da je na spletu na voljo mnogo drugih boljših in brezplačnih brskalnikov kampanijo podpiramo. Če ste zelo zagreti za idejo, pa lahko na vašo spletno stran dodate tudi aplikacijo, ki vaše uporabnike brskalnika IE6 nežno opozori na problem.

Kako veste, da vaša spletna skupnost živi?

V letu in pol od kar obstaja Mojvideo.com sem lahko opazoval spletno skupnost od njenega rojstva pa vse do danes. Če uporabim splošno izrazoslovje bi lahko rekel, da smo pri vzgoji “otroka” naredili veliko napak, a v glavnem smo uspeli. Naš otrok je sedaj v fazi pubertete, ko se še nekoliko išče, ampak že kaže prve obrise svoje osebnosti.

Če se ukvarjate s spletnimi skupnostmi in se vam dogaja tole:

- uporabniki dajejo predloge za izboljšave,
- uporabniki so aktivni,
- uporabniki so kritični do nenapovedanih sprememb na portalu,
- uporabniki so povezani med seboj in močni,
- uporabniki uporabljajo spletne aplikacije na svoj način,
- uporabniki veliko komunicirajo med seboj,
- uporabniki vabijo druge uporabnike,
- med uporabniki obstaja neformalna hierarhija,
- uporabniki se vse pogosteje vračajo;

potem veste, da vaša skupnost resnično živi in da vam je uspelo.

O tem, kako to doseči, kako dalje in kakšne pasti se pojavljajo pri tem - pa morda kdaj drugič.

Kako donosne so spletne skupnosti?

Od kar so spletne skupnosti v velikem razmahu beremo, da kljub množici uporabnikov niso posebej dobičkonosne. Z drugimi besedami - ne MySpace, ne Facebook, ne Bebo in tudi drugi še niso našli ustreznega načina, kako od velikega števila uporabnikov tudi čimveč zaslužiti.

MySpace je uspel zaslužiti okoli 6-7$ na uporabnika v enem letu (775 mio$ zaslužka, 115 mio uporabnikov aprila 2008), Facebook pa neuradno manj kot 2$ (150 mio$ zaslužka v letu 2007 in okoli 100 mio uporabnikov januarja 2008). Bebo je imel v letu 2007 20 mio$ prihodkov in 22 mio unikatnih uporabnikov (januar 2008). To lastnikom glede na vložene investicije v projekte ni dovolj in poleg oglaševanja iščejo tudi druge prihodkovne modele.

Tuji investitorji v spletne skupnosti niso zadovoljni z ustvarjenimi zaslužki. Verjamem pa, da bi bili slovenski spletni založniki še kako zadovoljni, če bi nam uspelo iztržiti Myspaceovih 7$ na unikatnega uporabnika.

Mobilni internet poveča doseg spletnih strani za 13%

Nielsen Media na podlagi raziskave na vodilnih 200 svetovnih spletnih portalih ugotavlja, da mobilni internet v povprečju za 13% poveča doseg spletnih strani. V nekaterih kategorijah pa je ta številka še višja.

Raziskava je zanimiva, saj je prvotno veljalo predvsem to, da mobilni internet povečuje frekvenco obiskov spletnih strani, sedaj pa dokazano povečuje tudi doseg. Obstajajo torej uporabniki, ki na spletne strani vstopajo preko mobilcev, preko osebnih računalnikov pa ne. In številke niso majhne. Pravi razlog torej, da razmišljamo o mobilnih različicah naših portalov.

Pri Popcomu že razvijamo mobilno različico portala Mojvideo.com in jo bomo predstavili še v mesecu juniju. Prav zanimivo bo videti, za koliko nam bo uspelo povečati skupni doseg zaradi tega.

Pomen dobrega oglasnega strežnika

Dober oglasni strežnik je zelo pomemben tako za oglaševalca kot tudi za spletnega založnika. Na naših portalih trenutno vodimo 26 oglasnih kampanj (to so plačljive oglasne kampanije, izmenjave oglasnega prostora, interne izmenjave in kampanije neprodanih oglasnih zmogljivosti) in brez preglednega sistema bi bilo to zelo težko vse skupaj nadzirati.

Za distribucijo oglasov uporabljamo iPromov oglasni strežnik AdServer. V preteklosti smo uporabljali razne Opensource oglasne aplikacije, vendar pa se nobena izmed njih ne more primerjati z iPromovim strežnikom. Ta omogoča mnogo bolj natančno ciljanje uporabnikov, poleg tega pa tudi vse bolj popularno video oglaševanje in celotno podporo za vse napredne oblike oglaševanja po standardih IAB.

Zakaj to pišem? Opažam, da zelo veliko slovenskih portalov sploh ne uporablja nobenega oglasnega strežnika ali pa uporabljajo slabe različice. Slab oglasni strežnik pomeni slabo oglaševanje, kar je slabo za oglaševalca. Dober oglasni strežnik (in poznavanje njegove uporabe !) lahko drastično izboljša učinke oglaševanja, saj oglaševalec z natančnejšo distribucijo oglasov kaže ciljnemu občinstvu le tiste oglase, ki so jim namenjeni. Z drugimi besedami: oglaševalec ne meče stran prikazov, kar pomeni učinkovitejše oglaševanje. Za založnika pa to obenem pomeni boljšo izkoriščenost oglasnega prostora in posledično večji zaslužek.

Naprej »