Less Is More

V zadnjem času se v zvezi z internetom vse bolj pogosto pojavlja izraz “social” - social web, social media, social marketing itd. In kaj to sploh pomeni?

Wikipedia definira social kot “refers to the interaction of organisms with other organisms and to their collective co-existence, irrespective of whether they are aware of it or not, and irrespective of whether the interaction is voluntary or involuntary“.

Ok, gre torej za interakcije med ljudmi. Vendar pa zgornja opredelitev tistim, ki se ukvarjamo z razvojem spletnih skupnosti, ne koristi najbolje.  Joshua Porter, avtor knjige Designing for the social web je “social” opredelil nekoliko bolj praktično in pravi:

It includes, but certainly isn’t limited to: sharing, feeding, loving, fighting, conversing, friendship, sex, envy, shouting, arguing, betrayal, rumor mongering, gossiping, laughing, crying, providing support, whining, advocating for others, recommending, swearing off.

Če se ukvarjate s spletnim “social” projektom, na primer spletno skupnostjo, je pomembno da poskušate zadovoljiti čimveč zgoraj omenjenih postavk, pa uspeh vašega projekta ne more izostati.

Google je pred nekaj dnevi razvijalcem predstavil novo komunikacijsko orodje Google wave, ki je še v razvojni fazi. Osnovna ideja je združiti več oblik komunikacije na enem mestu. Kar je bilo nekoč e-mail sporočilo se po novem imenuje “wave”, dejansko pa je wave mnogo več kot e-mail.

Nekaj idej:

• wave se obnaša kot email in pogovorni komunikator; zapis je dokument in konverzacija obenem
• odgovor pošiljatelju sporočila je mogoče podati v kateremkoli delu dokumenta in ne le na celotno sporočilo, zaradi tega se znotraj enega sporočila lahko razvije več debat na različnih mestih
• različni deli sporočila so na voljo lahko različnim prejemnikom, več sporočil je mogoče poljubno združevati
• v wave se lahko doda slike, videe, zemljevide, linke in tekste, ki so osebi s katero komunicirate večinoma vidni v realnem času
• dokumente, na primer zapiske s sestanka, lahko urejajo vsi, ki so povabljeni v konverzacijo
• wave je način za komuniciranje večih oseb hkrati v realnem času, ne da bi pri tem prišlo do nereda, saj mogoče spremljati zgodovinski potek konverzacije (rollback)
• še tale zapis na blogu bo lahko postal wave, morebitni komentarji na blog bodo vidni v inboxu avtorja posta in avtorja komentarja, na voljo bodo za komuniciranje brez obiska spletne strani

Še veliko več pa v videu:

Očitno je vse več ljudi pripravljenih plačati za to, da bodo nekomu polepšali dan z virtualnim darilom, ki bo zasijal na njegovem profilu v spletni skupnosti. Gre seveda za “izdelke”, ki v realnem svetu ne obstajajo in so na voljo le v pikslih na računalniškem zaslonu.

Ko je Facebook prvič predstavil virtualna darila, so jih uporabniki kupili več kot 24 milijonov (bila so po 1$). Velika večina Facebookovih daril je kupljenih iz začetka seznama daril, kar kaže na to, da jih kupci ne kupujejo po posebnem premisleku, temveč bolj na hitro in verjetno predvsem za zabavo. Navsezadnje je cena sprejemljiva za marsikoga. Pogosto so na voljo v omejenem številu, hkrati pa dodajajo vedno nova darila in s tem večajo zanimanje med uporabniki.

Prodaja virtualnih dobrin po nekaterih podatkih Facebooku prinaša 10 odstotkov vseh prihodkov, kar že pomeni pomemben delež v strukturi prihodkov. Lightspeed ocenjuje, da Facebook zasluži letno z darili že 35 mio dolarjev. Plačljiva darila je uvedel tudi Hi5. Morda pa je to eden izmed načinov, kako bodo v prihodnosti lastniki bolje vnovčili svoje spletne skupnosti, saj se je do sedaj izkazalo, da se samo s prihodki od oglaševanja v spletnih skupnostih ne bo dalo preživeti.

Celoten trg virtualnih dobrin (ki vključujejo poleg daril tudi nakup virtualnih avatarjev, navideznih pasjih ovratnic, državljanstev, zemlje in še marsičesa) je po sicer starih podatkih vreden 1.5 mia $ letno. Zanima me, kdaj bo kdo na slovenskem spletu pričel služiti s čim podobnim … če sploh kdaj.

Naš portal Igre123.com je izmed vseh naših portalov najbolj na udaru konkurence. To gre pripisati njegovi popularnosti (obiskuje ga preko 300.000 različnih uporabnikov mesečno) in dejstvu, da je beseda “igre” neprestano med najbolj iskanimi besedami v iskalnikih in marsikdo v tem vidi svojo priložnost.

Vsak teden se namreč pojavi kak nov portal z igrami in nam poskuša odvzeti nekaj uporabnikov. S tem ni nič narobe in proti temu nimamo ničesar pripomniti, konkurenca pač. Manj navdušeni pa smo nad tem, da poskušajo nekateri zlorabljati naše ime (ki je mimogrede zaščiteno pri Uradu za intelektualno lastnino) in na ta način zavajajo uporabnike. Ampak tudi tega smo že navajeni.

Odkar pa smo uvedli možnost komentiranja posameznih iger se soočamo tudi z novo obliko boja, to je s spamom. Lastniki spletnih strani se včlanijo kot uporabniki in v komentarjih reklamirajo svoje portale. Gre sicer za klasičen spam.

Pred dnevi so se po portalu pojavili taki komentarji:

Komentarje smo izbrisali in ukinili uporabniški račun. In naslednji dan se je pojavil nov uporabniški račun in zopet enaki komentarji. Zopet smo ga izbrisal in ko se je zadeva ponovila tretjič, smo malo raziskali zadevo.

Portal Brezplačne igre je v lasti Najdi.si. Pregled ip naslova s katerega je prišel komentar, lepo pokaže, da so nas spamali kar iz podjetja Najdi.si.

Ne bi rad delal prevelikega cirkusa okoli tega, ker gre verjetno bolj za osamljen primer obupanega najdijevega zaposlenega, ker mu projekt z igrami nikakor ne uspe. Ampak malo pa me vseeno skrbi za prihodnost slovenskega interneta, če se bodo največji spletni založniki pričeli ukvarjati s spamom.

Eden izmed načinov zaslužka za spletnega založnika je, da na svojo stran postavi googlove Adword tekstovne oglase. Na slovenske spletne strani sicer to sploh ni dovoljeno, pa vendar najdemo primere.

In kako si založniki pomagajo, da bi bili oglasi bolj klikani in da bi več zaslužili? Najbolj učinkovito je, če uporabnik oglas zamenja za vsebino. Eden izmed nedvomno prepovedanih in moralno spornih primerov je naveden spodaj; podobnih primerov pa sem med spletnimi založniki videl že mnogo.

Tak način zaslužka ne samo da škodi oglaševalcu, temveč škodi tudi internetni panogi kot celoti, zato se ga NE poslužujte, saj si na dolgi rok pljuvate v lastno skledo.

Facebook aplikacije so tisti mali programčki in deli strani, ki uporabnikom nudijo razne dodatke. Trenutno jih je že preko 50.000, z njimi pa se ukvarja preko 200.000 razvijalcev. Mnogi menijo, da je Facebook (trenutno svetovno najhitreje rastoče družbeno omrežje), uspelo ravno zaradi teh številnih aplikacij, ki jih nudi uporabnikom.



Morda je bilo v prvi fazi res tako, da so aplikacije navduševale, sedaj pa imam občutek, da je Facebook že zasičen z njimi. Osebno mi gredo na živce neprestani zahtevki za instalacijo aplikacij, ki mi jih pošiljajo moji prijatelji. Nekateri med njimi so manj izkušeni uporabniki in ti praviloma nasedejo na vsako prošnjo za “povej naprej, povabi prijatelje” itd, ki jih aplikacije s pridom izkoriščajo.

In zgleda, da je tudi v splošnem tako, saj 10 najpogosteje uporabljenih aplikacij pobere večino prometa z njimi. Približno 1% najpogosteje uporabljenih aplikacij tako pobere okoli 85% prometa, 2% že 91%, 10% pa 98%. Z drugimi besedami, večina uporabnikov uporablja le po nekaj najbolj običajnih aplikacij.

Spletni založniki, ki imamo družbena omrežja, ob razmišljanju kaj novega ponuditi našim uporabnikom, neprestano vohljamo naokrog, kaj počnejo drugi. Zato se zdi pomembno vedeti, kaj so najbolj uporabljene aplikacije na Facebooku.

Po podatkih O’reilly so najbolj uporabljene Facebook aplikacije:
FunSpace*
Super Wall
Top Friends
Bumper sticker
Owned!
Texas holdem poker
Friends for sale
Are YOU Interested?
Movies
(Lil) Green Patch

Po področjih so v splošnem najbolj uporabljene aplikacije za dating, komuniciranje, objavo fotografij, splošno zabavo in igrice.

*Nekoč Funwall

Ko smo na novo predstavili portal Mojnet.com na Hrvaškem, je bila njegova obiskanost enaka 0. Počasi pa smo uspeli privabiti nekaj članov, ki so pričeli dodajati vsebine, ki so pomembne za hrvaške internetne uporabnike. Obiskanost portala lepo raste, predvsem na račun iskalnikov. Zaradi tega, ker uporabniki sami dodajajo vsebine, ki so v tistem trenutku zanimive in aktualne tudi za druge uporabnike, se portali vedno bolj in bolj borijo za tako imenovani user generated content.

Spodnji graf kaže število uporabnikov, ki nam jih pošilja Google. Iz grafa je razvidno, da več vsebine prinese več uporabnikov.

To poudarajam zato, ker sem videl že ničkoliko primerov odlične promocije, pa zanič vsebine.
Če se torej trudite s promocijo nove spletne strani, razmišljajte več o dobri in relevantni vsebini in malo manj o oglaševanju. Z dobro vsebino vas uporabniki danes najdejo sami.

Po uspešni slovenski zgodbi s portalom Mojvideo.com smo se odločili, da poskusimo z njim tudi izven naših meja. Prva različica portala Mojvideo.com je hrvaški Mojnet.com. Mojnet.com je pozicioniran kot spletna skupnost, ki združuje video, slike, bloge in druženje. Prav multifunkcionalnost jo razlikuje tako od ostalih hrvaških portalov z zabavno vsebino kot od slovenske različice, ki temelji predvsem na videu. Testna verzija portala na Hrvaškem deluje dva tedna in kaže, da jo bo do konca novembra uporabljalo približno 50.000 uporabnikov mesečno, kar je 15 odstotkov dosega, kot ga ima matični portal. Ocenjujem, da bo hrvaški portal v roku enega leta dosegal 200.000 uporabnikov mesečno.

Včeraj sem govoril s prijateljem, ki kot informatik deluje v srednje velikem slovenskem podjetju. Dobil je namreč nalogo, da vsem zaposlenim ukine dostop do MSN, Facebooka, Youtube-a in Mojvidea. Veseli me, da se je v tako eminentni družbi znašel tudi portal Mojvideo, po drugi strani pa sem razočaran, ker bo nekaj naših uporabnikov prikrajšanih za dostop do našega in drugih portalov.

Se pa sprašujem, če je tako ukinjanje programov in dostopov do spletnih strani smiselno in pripomore k večji učinkovitosti dela. Spletne strani so danes že precej več kot zgolj oblika zabave, saj jih mnogi uporabljamo tudi za “koristno” komuniciranje. Ne vem kako je z vami, ampak jaz preko Facebooka in MSN ohranjam stike tudi s poslovnimi partnerji in ne predstavljam si, da bi bilo ukinjanje stikov z njimi v interesu podjetja.